Prihodnost Premogovnika Velenje je neobhodno povezana s prestrukturiranjem Šaleške doline. Prehod v brezogljično družbo je dejstvo, se pa ob svetovni energetski krizi, ki smo ji priča, zastavlja vprašanje, ali bo do njega res prišlo že čez dobrih deset let, kot je zapisano v letos spejeti strategiji za izhod iz premoga. Ne glede na to, ali se bo to zgodilo leta 2033 ali kasneje, bomo delovna mesta, povezana z rudarstvom, potrebovali še najmanj 15 let po prenehanju odkopavanja oz. za ves čas zapiralnih del, z oblikovanjem obstoječih znanj v nove programe, pa jih bomo zagotovili tudi za čas, ko bo Premogovnik Velenje prenehal s svojo dejavnostjo. Kadrovsko politiko podjetja smo ravnateljem in svetovalnim delavcem izobraževalnih inštitucij SAŠA regije predstavili v petek, 23. septembra 2022.

Družba Dravske elektrarne Maribor, največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, je ob prisotnosti predstavnikov Vlade – mag. Bojana Kumra, ministra za infrastrukturo, poslovodstev družb skupine HSE, poslovnih partnerjev, sodelavcev in drugih prisotnih slavnostno obeležila sedemdeset let obstoja ter uradno zagnala segment pet Sončne elektrarne Zlatoličje.

Na lokaciji nekdanje Termoelektrarne Trbovlje, ki od začetka leta 2018 deluje pod imenom HSE Energetska družba Trbovlje, d. o. o. (v nadaljevanju HSE EDT), so ves čas ohranjali energetsko lokacijo, kar se je v zdajšnjih razmerah izkazalo za zelo koristno. V obeh ohranjenih plinskih blokih je septembra letos potekal remont, da bi bloka ob morebitnem pomanjkanju elektrike lahko znova zagnali. Pri remontu so uspešno sodelovali tudi zaposleni v hčerinski družbi Premogovnika Velenje HTZ Velenje.

Reporter.si je objavil intervju z generalnim direktorjem Premogovnika Velenje dr. Janezom Rošerjem z naslovom Imeli smo idealizirani način prehoda v zeleno. Intervju si lahko preberete v prilogi.

Intervju z generalnim direktorjem Premogovnika Velenje

V okviru delovnega obiska sta v sredo, 14. septembra 2022, Premogovnik Velenje (PV) obiskala predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob in minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer. Gosta so sprejeli generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) dr. Viktor Vračar, generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer, direktor Premogovnika Velenje Aleš Logar, generalni direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Matjaž Vodušek in direktor Termoelektrarne Šoštanj Mitja Tašler. Ogledala sta si potek odkopavanja premoga na odkopu B na koti -110 v Jami Pesje 500 metrov pod zemljo in razkladalno postajo za premog. Poslovodstvo Premogovnika Velenje je predstavilo izzive družbe ob usmeritvah države za povečanje strateških zalog energentov, med drugim tudi premoga, ter prizadevanja za čimprejšnje sprejetje Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje.

Vlada Republike Slovenije je razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije. Namen s tem sprejetih ukrepov in smernic je priprava elektro-energetskega sistema (EES), in znotraj tega predvsem sistemskih elektrarn, za zanesljivo obratovanje v času kriznih razmer, pri tem pa je poleg tehnične razpoložljivosti pomembna usmeritev, da se znotraj elektrogospodarstva povečajo strateške zaloge goriva, od naftnih derivatov, plina in premoga. Tveganja in negotovosti, ki vplivajo na delovanje evropskega elektroenergetskega sistema, so v tem trenutku povečana, pri čemer zahtevajo dvig stopnje pripravljenosti ter ustrezne ukrepe vseh deležnikov.

NEODVISNA OSKRBA Z LASTNIM ENERGENTOM SE NE DA OVREDNOTI ZGOLJ V EVRIH

Evropa se že nekaj mesecev spopada z energetsko krizo, ki jo je povzročila predvsem vojna v Ukrajini. Njene posledice in velika odvisnost evropskih držav od energentov z ruskega trga zelo močno vplivajo tudi na delovanje evropskega elektroenergetskega sistema. Tveganja in negotovosti so se v zadnjem obdobju zelo povečale, zaradi česar je Vlada Republike Slovenije razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije. Premogovnik Velenje, ki za proizvodnjo električne energije Sloveniji že skoraj 150 let zagotavlja trenutno edini lastni energent – premog, je na podlagi usmeritve Vlade RS skupaj s Termoelektrarno Šoštanj in krovno družbo HSE uvrščen med strateško pomembna energetska podjetja. Pred Premogovnikom so tako številni izzivi, kako zagotoviti zadostne količine premoga, s katerim bi ob nadaljevanju in morebitni poglobitvi krize zagotavljali nemoteno oskrbo z električno energijo. O trenutnem stanju v jami Premogovniku Velenje in proizvodnih načrtih smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Jeromlom, vodjo področja Raziskav in projektiranja v Premogovniku Velenje.

Sporočilo za javnost HSE

Temeljno poslanstvo skupine HSE je zagotavljanje varne in zanesljive proizvodnje električne energije, zato so v Premogovniku Velenje (PV), Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) in Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) pristopili k iskanju možnosti povečanja razpoložljivih količin premoga. Spremenjene razmere na energetskih trgih, ki jih zaznamujejo nizka proizvodnja iz obnovljivih virov energije predvsem zaradi izredno slabe hidrologije in zelo visoke ter volatilne prodajne cene električne energije kot posledica težav z uvozom plina, namreč slovenskim proizvajalcem električne energije narekujejo preučitev možnosti za povečanje strateških zalog primarnih energentov. Naš skupni cilj je zagotoviti rešitev, ki bo zmanjšala ekonomske, tržne in energetske negotovosti, ki vplivajo na delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema.

Družba Dravske elektrarne Maribor, največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, ki deluje kot del skupine HSE, je konec julija s strani Upravne enote Ptuj pridobila uporabno dovoljenje za segment pet Sončne elektrarne Zlatoličje. Gradnja omenjenega segmenta, ki leži na levi brežini odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje, se je začela avgusta 2021 in se je zaključila v začetku maja letos, nakar je začela elektrarna poskusno obratovati. Po opravljenem tehničnem pregledu in pridobljenem uporabnem dovoljenju tako sončna elektrarna prehaja v redno obratovanje, s čimer je energetski objekt – odvodni kanal hidroelektrarne – pridobil dodatno vrednost, Slovenija pa dodatne gigavatne ure električne energije iz obnovljivega vira.